Mark 7

Kaj je čisto – kaj je nečisto?

(Matej 15,1-20)

1Nekega dne so prišli k Jezusu farizeji in verski učitelji iz Jeruzalema. 2Opazili so, da se nekateri izmed njegovih učencev ne ravnajo po predpisih, ki so po judovskem zakonu veljali pri jedi. 3Farizeji in vsi Judje namreč jedo šele potem, ko so si umili roke, tako kot zahteva njihovo versko izročilo. 4Tudi kadar se vrnejo s trga, jedo šele potem, ko so si umili roke po določenih predpisih. Imajo pa še mnoga druga določila, ki se jih zelo strogo držijo, na primer v zvezi s pomivanjem kozarcev, vrčev in loncev. 5Zato so farizeji in verski učitelji vprašali Jezusa: “Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po starem izročilu in jedo z neumitimi rokami?” 6Jezus je odgovoril: “Prav ima prerok Izaija, ko piše o vas hinavcih:

‘Ti ljudje znajo lepo govoriti o Bogu, toda s srcem niso pri stvari.
7Njihova služba Bogu nima nobene vrednosti,
ker so Božje zapovedi zamenjali s svojimi človeškimi.’ ▼

▼Izaija 29,13.

8Držite se svojih predpisov, namesto da bi izpolnjevali Božje zapovedi. 9Le kako pretkano to počnete! 10Mojzes vam je posredoval Božjo zapoved: ‘Spoštuj očeta in mater!’ Še tole je dodal Bog: ‘Kdor zaničuje svoje starše, mora umreti!’ ▼

▼2. Mojzesova 20,12; 21,17.

11Vi pa pravite: ‘Če kdo reče svojemu očetu ali materi, ki trpita pomanjkanje, da jima ne more pomagati, ker je svoje premoženje dal Bogu, s tem ni prekršil Božje zapovedi.’ 12Dejansko pa ste dosegli to, da nihče več ni dolžan pomagati svojemu očetu ali materi. 13Božjo zapoved ste torej zavrgli, namesto nje pa se držite svojih določil. ▼

▼Izaija 29,13; Jeremija 8,8.

To je samo eden izmed mnogih primerov.” 14Potem je Jezus spet sklical ljudstvo k sebi. “Dobro poslušajte in zapomnite si, kar vam bom zdaj povedal: 15Človek ni nečist zaradi tega, kar pride vanj, ampak zaradi tega, kar pride iz njega; to ga lahko loči od Boga. 16Koristno je za vas, da si to dobro zapomnite.”

17Potem je Jezus vstopil v neko hišo, kjer je bil sam s svojimi učenci. Tu so ga vprašali, kaj jim je s tem pravzaprav hotel povedati. 18“Ali tudi tega ne razumete?” je odvrnil Jezus. “Ali ne veste, da človeka to, kar užije, ne more storiti nečistega? 19To namreč kar jeste nima nič skupnega z vašim odnosom do Boga; hrana pride v želodec, potem pa jo izločimo.” S tem je Jezus hotel povedati, da je dejansko vsaka hrana “čista”. 20Dodal je še tole: “Kar prihaja iz človekove notranjosti, njegove misli, besede in dejanja, to ga dela nečistega. 21Kajti iz notranjosti, iz človekovega srca prihajajo vse hudobne misli: strast, kraja, uboj, 22prešuštvo, pohlepnost, hudobnost, prevara, poželenje, zavist, obrekovanje, napihnjenost in lahkomiselnost. 23To prihaja iz vas in to je tisto, kar loči človeka od Boga.”

Čvrsta vera

(Matej 15,21-28)

24Jezus je bil zdaj s svojimi učenci v bližini pristaniškega mesta Tira. Hotel je ostati neopažen, vendar se je hitro raznesla novica, da je prišel. 25O tem je slišala tudi neka žena, ki je imela hčerko, kateri je gospodoval hudobni duh. Prišla je k Jezusu in padla predenj 26ter ga prosila, da osvobodi njenega otroka oblasti demona. Žena ni bila Judinja, bila je iz Fenikije. 27Jezus ji je odgovoril: “Najprej moram poskrbeti za svojo družino, za judovski narod. Ni prav da vzamem kruh otrokom in ga dam psom.” 28Na to mu je odgovorila žena: “Da, Gospod, toda psi pobirajo drobtinice, ki padejo otrokom z mize.” 29“Prav imaš,” je odgovoril Jezus, “pomagal bom tvoji hčerki. Pojdi domov! Hudobni duh je že zapustil tvojega otroka.” 30Tako se je tudi zgodilo. Ko je žena prišla domov, je njena hči ležala mirno v postelji. Hudobni duh ni imel več nobene moči nad njo.

Gluhonemi spet lahko sliši in govori

(Matej 15,29-31)

31Iz Tira je Jezus krenil v mesto Sidon in od tod spet h Galilejskemu jezeru, na področje deseterih mest. 32Tam so mu prinesli gluhonemega človeka, da bi nanj položil roke in ga ozdravil. 33Jezus je odpeljal človeka proč od množice. Vtaknil mu je prste v ušesa, se dotaknil njegovega jezika s slino, 34pogledal proti nebu, vzdihnil in spregovoril: “Efata!” (kar pomeni, “Odpri se!”) 35Ta trenutek je gluhonemi slišal in govoril. 36Jezus je prepovedal ljudem, da govorijo o tem. Toda čim bolj jim je naročal, naj molčijo, tem hitreje se je razvedelo. 37To, čemur so bili priče, se jim je zdelo zelo nenavadno. “Čudovito je to, kar dela!” so pripovedovali vsepovsod. “Celo gluhi spet slišijo in nemi govorijo!”